Ozon v pripravi bazenske vode

avgust 17, 2017

Ozon v pripravi bazenske vode

 

Cilj verjetno vsakega vzdrževalca javnega kopališča je, da so obiskovalci zadovoljni ter da se radi vračajo na kopališče. Zato je med drugim pomembno, da je zagotovljena neoporečnost bazenske vode, ta pa naj bo hkrati tudi prijetna za kopanje.

Bazensko vodo tradicionalno oksidiramo in dezinficiramo s klorom. Pri oksidaciji s klorom nastajajo stranski produkti, kot so kloramini in trihalometani. Kloramini povzročajo težave kot so močan vonj po kloru v zaprtih kopališčih, draženje oči in kože, ter v nekaterih primerih lahko privedejo do resnih zdravstvenih težav. Poleg tega klor ni zanesljiv pri uničevanju nekaterih virusov, ameb, cist in patogenih bakterij, npr. E. Coli.

Alternativa oksidaciji in dezinfekciji izključno s klorom je predobdelava vode z ozonom, ki odpravi težave, povezane s stranskimi produkti kloriranja. Ozon se v obdelavi vode, predvsem v pripravi pitne vode in industrijske vode uporablja že vrsto let. Za oksidacijo in dezinfekcijo vode na zasebnih in javnih kopališčih se ozon uporablja že od 80. let prejšnjega stoletja. Z izboljševanjem tehnologije proizvodnje ozona uporaba le-tega iz leta v leto narašča. Oksidacija vode z ozonom daje več kot zadovoljive rezultate, povečuje varnost in zadovoljstvo obiskovalcev kopališč in s tem tudi frekvenco obiskovanja kopališč.

  

Uporaba ozona, prednosti in slabosti

Vključitev ozona v proces čiščenja bazenske vode ima številne prednosti. Če se ozon uporabi pred filtracijo, deluje kot oksidant (delno tudi kot dezinfekcijsko sredstvo), ki izboljšuje nadaljnjo filtracijo vode. Če po ozonaciji dodajamo flokulant, se potrebna količina le-tega zmanjša vsaj za polovico v primerjavi s primerom, ko ni pred-ozonacije. Ozon prav tako izboljšuje biorazgradljivost organskih snovi, kar zelo koristi v primeru, da uporabljamo biološko filtracijo. Uporaba ozona po filtraciji služi za dezinfekcijo vode. Kot oksidacijsko in dezinfekcijsko sredstvo je ozon v primerjavi s klorom veliko hitrejši in učinkovitejši. Učinkovito ubija viruse, patogene bakterije in druge mikroorganizme.

Ob uporabi ozona je bazenska voda zelo čista in zdrava za plavalce. Možnosti razraščanja glivic ter bakterijskih in virusnih infekcij se močno zmanjšajo. To je posledica tega, da ozon izboljša filtracijo vode do te mere, da je že pred dodatkom klora popolnoma čista. Že majhna količina dodanega klora učinkovito ubije morebitne patogene mikroorganizme.

Za uporabnike kopališča in za osebje je zelo pomembna prednost ozona ta, da močno zmanjša vsebnost organskih snovi v vodi in s tem količino potrebnega klora za dezinfekcijo. Klor se v tem primeru dodaja le kot dezinfekcijski rezidual, zaradi preprečevanja razraščanja mikroorganizmov in alg v bazenu ter v ceveh, majhna količina pa pomeni manj stranskih produktov. Najbolj moteč stranski produkt oksidacije in dezinfekcije s klorom so kloramini, ki povzročajo smrad po kloru na kopališčih ter draženje oči in kože. Ob uporabi ozona se te težave močno zmanjšajo ali povsem odpravijo.

Ozon hitro reagira in hitro razpada, po reakciji in razpadu pa v vodi ostane kisik. Voda, čiščena z ozonom, je bistra in bleščeča, saj vsebuje veliko kisika v obliki mikroskopskih mehurčkov. Mehurčki kisika prav tako pomagajo pri naplavljanju smeti z dna bazena na površje, kjer se smeti sproti odstranjujejo na enostaven način. Ozon odpravlja tudi obarvanost vode, zato je ta lepe modre barve, prav tako pa preprečuje povečano nastajanje vodnega kamna.

Velika količina kisika v vodi v kombinaciji z majhno količino vodnega kamna na stenah bazena ustvari tanko zaščitno plast, ki bazen ščiti pred korozijo.

Ob uporabi ozona se voda bolje očisti, zato je potrebno dodajati manj nove vode, s tem pa se zmanjšajo stroški zaradi gretja.

Kljub številnim prednostim uporabe ozona je pomembno vedeti, da ni popoln. Ozona ne moremo uporabljati kot rezidual, saj bi bil v večjih količinah nevaren zaradi strupenosti in korozivnih lastnosti, v majhnih količinah pa prehitro razpade.

Nekateri materiali, kot je naravna guma, se ne obnesejo najbolje v vodi, bogati s kisikom. Takšni materiali se lahko napihnejo in postanejo spolzki v nekaj tednih, zato jih je potrebno redno čistiti ali za kratek čas izpostaviti kloru.

Nakup in namestitev opreme za ozonacijo ni majhen strošek. Prav tako bodo generator ozona in pripadajoča oprema zahtevali kar nekaj kW električne energije. Vendar to ne bi smel biti razlog za opustitev ozona. Ob dobro načrtovanem sistemu se stroški vzdrževanja kopališča lahko zmanjšajo v primerjavi z uporabo klora, zaradi višje kvalitete vode pa se hkrati poveča obisk kopališča, zato je na dolgi rok uporaba ozona ugodnejša tudi iz ekonomskega vidika.

 

Način uporabe ozona

Najbolj običajno in preprosto se čiščenje vode v cirkulacijskih bazenih vrši preko zaporedja:

FLOKULACIJA - FILTRACIJA - KLORIRANJE

Za čiščenje bazenske vode lahko ozon uporabimo na več načinov. Najbolj primerno je, da ozon dovajamo v vodo za peščenim filtrom in pred kombiniranim filtrom z aktivnim ogljem. Na ta način bomo porabili najmanj ozona, saj bo peščeni filter zmanjšal količino snovi, ki jih je potrebno oksidirati. Potencialno se v tem primeru lahko poveča učinkovitost dezinfekcije z ozonom. Filter z aktivnim ogljem poleg končne filtracije služi za uničevanje morebitnega preostalega ozona. Taka postavitev čiščenja zahteva večjo investicijo.

FLOKULACIJA - PEŠČENA FILTRACIJA - OZONIRANJE - FILTRACIJA Z AKTIVNIM OGLJEM - KLORIRANJE

Vršimo lahko tudi predozoniranje pred kombiniranim filtrom s peskom in ogljem. V tem primeru je investicija manjša, vendar v procesu oksidacije porabljamo več ozona. Ta kot oksidant in flokulant močno izboljša filtracijo na kombiniranem filtru.

FLOKULACIJA - OZONIRANJE - FILTRACIJA S PESKOM IN Z OGLJEM - KLORIRANJE ali OZONIRANJE - FLOKULACIJA - FILTRACIJA S PESKOM IN Z OGLJEM - KLORIRANJE

 

Ocena investicije in obratovalnih stroškov

Tako višina investicije kot obratovalni stroški so pogosto najpomembnejši dejavnik pri odločanju za sistem čiščenja vode. Skušajmo podati grobo oceno investicije in obratovalnih stroškov samo za del sistema čiščenja vode, ki vključuje ozon. Flokulacija, filtracija in kloriranje pri tem niso vključeni, vendar je treba upoštevati, kot že omenjeno, da se z uporabo ozona stroški flokulacije in kloriranja bistveno zmanjšajo.

Oceno investicije lahko podamo za določen primer, vendar se moramo zavedati, da se številke v različnih primerih lahko med seboj bolj ali manj razlikujejo. Za primer vzemimo, da imamo opravka s pokritim kopališčem z enim bazenom velikosti Vb = 600 m3 in s pretokom vode Qb = 200 m3/h. Maksimalna potreba po ozonu naj bo D = 1 g/m3 vode, torej skupno Qb x D = 200 g/h. Za ozoniranje vode potrebujemo generator kisika, iz katerega bomo proizvajali ozon, generator ozona, injekcijski sistem za ozon, reakcijsko posodo, destruktor ozona, sistem s hladilno vodo za generator ozona in še nekaj pomožne opreme za brezhibno delovanje ter varnost. Takšna oprema brez posebnosti bi stala okoli 100.000 €. Pri tem smo upoštevali cene proizvajalca Primozone. Upoštevati je treba še, da bi morala biti reakcijska posoda velikosti cca. 10 m3, kar lahko prinese dodatne stroške, če za takšno posodo ni vnaprej predvidenega prostora.

Pri obstoječih sistemih, ki vključujejo ozon, običajno ne moremo točno določiti, kakšen delež stroškov predstavlja sama proizvodnja ozona. Za proizvodnjo ozona se namreč uporablja električna energija. Običajno ni ločenih števcev za elektriko, ki jo porablja sistem za ozoniranje in za elektriko, ki jo porabijo črpalke ter ostala oprema. Za oceno porabe električne energije lahko uporabimo nazivno moč naprav, s čimer dobimo zgornjo mejo za porabo električne energije. Vzemimo spet zgoraj opisani primer. V oceno stroškov delovanja sistema vključimo generator kisika, generator ozona, hladilni agregat za hladilno vodo ter nekaj dodatnih komponent kot sta zaščita proti povratnemu toku vode v generator ter alarmni sistem. Vse komponente ustrezajo proizvodnji ozona 200 g/h. Omenjene naprave porabijo večino energije v primerjavi s celotnim sistemom za ozoniranje. Ker ne moremo oceniti, koliko časa bi v povprečju deloval destruktor preostalega ozona, ga izključimo iz ocene, saj bi bila predpostavka, da deluje ves čas, ko je celotni sistem vključen, pretirana. Skupna priključna moč upoštevanih komponent je tako približno 12 kW. Če je kopališče odprto 12 ur na dan, je sistem za ozoniranje v povprečju vključen 16 ur na dan. Dnevna poraba energije tako znaša 192 kWh ob predpostavki, da sistem ves čas deluje s polno močjo. Upoštevajoč trenutne cene električne energije, strošek sistema za ozoniranje nanese približno 23 € na dan. Drugih stroškov, povezanih z vzdrževanjem opreme za ozoniranje, skorajda ni, če uporabimo opremo prozvajalca Primozone. Sistem lahko upravlja isto osebje, ki upravlja druge dele sistema za čiščenje vode.

 

Povzetek

Kljub temu, da investicija za vključitev ozona v obdelavo bazenske vode ni majhna, je vredno o tem razmisliti in glede na posamezen primer kopališča natančneje oceniti stroške investicije ter obratovanja takšnega sistema. Razlog za to so številne prednosti uporabe ozona, med katerimi je najpomembnejša ta, da se odpravijo težave, povezane s stranskimi produkti oksidacije in dezinfekcije s klorom (trihalometani in kloramini). Voda, čiščena z ozonom, je neoporečna, kristalno čista in naravne modre barve.

 

Če vas zanima več, nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Če želite informativno oceno investicije in obratovalnih stroškov, nam čim bolje opišite vaš primer in z veseljem vam bomo pripravili izračune.